Domačija

Kdo smo Firbas?

25 let nazaj bi rekli, da ena od družin, ena od kmetij, ena med mnogimi pač. Seveda je tako še danes. Nikakor se nimamo za posebneže, pač pa ljudje, ki prihajajo k nam, pravijo, da smo drugačni. Zanimivo, karma – delovanje  (kar seješ to žanješ) priča o tem, da smo sledili klicu po ustvarjanju, izhajali iz sebe, našega kraja in narave ter skušali to, zakaj smo mi tukaj tako radi doma, prenesti v svojem delu, zamislih in načrtih tudi na ljudi, ki so se ustavljali pri nas. In smo rasli. Se razvijali. Delali. Vzgajali. Se radostili. Kdaj potrpeli. Vselej pa ohranili upanje in vero v našo družino in našo zemljo. Danes smo Marjana, Alojz in Bojan s pomočjo sodelavcev gonilo turistične domačije Firbas, h kateri vsak prispevamo s svojimi talenti. Gradimo, kuhamo, prešamo, zabavamo, inoviramo, vse z veliko mero ljubezni, spoštovanja in miru. Ter živahnosti. Nasmejimo sebe in vas, najbolj pa nam zaigra srce, če se pri nas dobro počutite in se k nam radi vračate.

Kje smo?

Na tromeji Radgone, Cerkvenjaka in Sv. Jurija. S pomurske avtoceste pri Svetem Juriju ob Ščavnici vodi do nas med Blaguškim in Negovskim jezerom dobro označena pot. Dobrodošli v Cogetincih!

Kaj o nas menijo naši gostje?

Pravijo, da nas od drugih ločuje kmetska estetika, vzorčna urejenost, pristna kmetija, prijaznost, doma pridelana hrana, prenočevanje na slami, kopanje v leseni kadi, obiranje viljamovk v sadovnjaku, vrt za hišo z ležalniki pod hruškami, smisel za humor,… Zardimo tudi ob tem, ko dodajo, da pri nas resnično občutite vse to, kar sta domačiji v zibelko položila Marjana in Alojz, skrbna gospodarja in začetnika naše zgodbe, že pred 25 leti.

Nadaljujejo, da ima mama Marjana zeleno roko, ki vzgaja najlepše rože (to ima domačija že po dedku Leopoldu, ki je bil glavni ‘za rože’ in si je že v starih časih po maši izmenjeval podtaknjence), v kuhinji pa s svojo izvirnostjo (po babici) vselej pričara izpod kuhalnice takšne okuse, ob katerih se enostavno ‘stopiš’.

Marjana je zaslužna za številna priznanja Dobrote slovenskih kmetij, ki jih je domačija prejela, ne-maloštevilna. Kot zanimivost povejmo, da je v mladosti delala bolj v številkah, zaposlena je bila v banki, danes se pa bolje kot med debetom in kreditom počuti za štedilnikom.

Čut za dekor, detajle in stavbno estetiko, predmetov in pohištva, ima pa najbolj razvit ata Lujz. Ata je bil včasih kmetijski svetovalec, zdaj pa razvija nova doživetja. Najbolj uživa v mizarskih delih, je mojster ročnih spretnosti in številni detajli pohištva ali dodatkov pričajo o njegovem prefinjenem občutku za les, marljivosti in kreativnosti.

Delavnost po obeh starših sva, kaže, povzela tako Bojan, kot Dejan. Tisti, ki ga večkrat vidite na traktorju, je Dejan, ki uživa v stiku z zemljo in stroji. Bojan, sem pa ‘frontman’ naše domačije in se odlično počutim ob vsakem stiku z vami, še posebej, ko vas popeljem po domačiji ali delim z vami šale. Tu znova malce pordim, ko rečejo, sodelavci in gostje, da sem podjeten in zabaven, spoštljiv in povezovalen, s pristnim čutom za človeka, in drži, vselej iščem odgovore na to, kaj še vam ponuditi, dragi gostje, da bi bili pri Firbasu čim bolj zadovoljni.