Stara legenda o slatinskih vrelcih pravi, da je nekoč živela stara ženica po imenu Hebra, ki je pozdravila bolno kraljico na negovskem gradu, vendar! ne s čudežnim urokom in zelišči, pač pa s čudežno in zdravilno vodo iz bližnjega slatinskega vrelca, s katero je tudi samo sebe pomladila. Hebra, nekoč zeliščarka, obsojena čarovništva, je danes je priprošnjica za zdravje in dobroto.
Malo je dežel, ki bi se lahko ponašale s tolikšnimi naravnimi vrelci kot področje Slovenskih goric in Obmurja. Naravne danosti v Negovi ponujajo s svojo lepoto krajine in bogastvom zemlje aktivne počitniške programe in športna doživetja v vseh letnih časih. Posebna doživetja pa ponujajo destinacije na Hebrini poti. V dolini srednjega toka reke Ščavnice in Pesnice ter območja Radencev je največ naravnih vrelcev mineralne vode.
Pot med vrelci življenja, ki se vije od Gornje Radgone, Spodnje Ščavnice, Ivanjševcev, Negove, Stavešincev, pa nazaj do Gornej Radgone, je dolga 40km.
Obiščite edinstvene izvire mineralne vode v dolini reke Ščavnice, kjer je zabeleženih kar 14 slatinskih izvirov. Med njimi so najbolj poznani Ivanjševski vrelec, ki se nahaja nedaleč od Ivanjševske slatine. Ivanjševska slatina, ki je blagega, zelo osvežujočega okusa, je Slatinski izvir na levem bregu reke Ščavnice in se ponaša z obnovljenim in posodobljenim vodnjakom, najdete ga pa ob asfaltirani cesti med Ivanjševci, Dobravo in Negovo. Ne prezrite tudi Stavešinskih mofet. Mofeta je povulkanski pojav, razpoka ali luknja v vulkanskih kameninah, skozi katero iz zemeljske notranjosti uhajajo vodna para ali plini (zlasti ogljikov dioksid). Vabi tudi Stavešinska slatina – vrtina se nahaja med polji, tik ob cesti, ki vodi iz Stavešincev v Spodnjo Ščavnico, blizu gasilskega doma Stavešinci. Na poti zasledite tudi Lokavso, Radvensko in Ujtrsko slatino. Več o vrelcih najdete v zloženki Pod med vrelci življenja.